Muhađer Sulejman – Šerutno Redaktori ko EU Romapress

“Kergum buti sar ko tradicionalno romane TV vi agjar sar uredniko ko prvo romano printimo medium RomaTimes“

1. 1. 1. Zdravo šhaj li te vakere amenge pobuter bašo tuke?
         
         📌 „ Mande pobut džene džanena sar Mozes Solomon taro socijalno mreže, no me amala em okola kola so pendžarena, džanena mlo pravo anav.
         Inaku sijum bute vaktengoro jurnalisti, kergum buti sar ko tradicionalno romane TV vi agjar sar uredniko ko prvo romano printimo medium RomaTimes, thaj javera magazinia baši chave thaj tinejdžeria.
         Ki Francija, oficijalno kerava buti ki implementacija e francusko strategijake baši e Roma 2020-2030, no vi agjar miri bari mangin o jurnalzam implementirinava le prekal o online veb romano portali EU Romapress, savo angažmani barabar mancar lela o Ferdi Osmani amaro purano kolega tari Makedonia, savo akana bešela ki Francija.„
         

         ---

         2. So najviše motiviringatut te ove delo taro digitalno sveto ?
         
         📌„Iskreno me dobor na sijum ko digitalno sveto sar soj mo kolega o Ferdi Osmani, kova so akava talo ko leskoro domeni.
         No šaj te vakerava deka akaja nevi tehnologija tali but vlijatelno taro nekobor diferetno aspektija sar soj i inovacija thaj kreativnost,informatičko predizvikija, globalno vlijanie, fleksibilnost thaj inovatno modelia baši buti a ko jek vi agjar edukacija thaj sikljojbe ko veštine savo so dela akava digitalno nevi tehnologija.
         Amen koristingjem za prvo puti e Ferdijaja i nevi digitalno tehnologija ko prvo kotor taro horor paramisja koja so objavingemla pred nekobor dive, em iskreno iklilo but šukare, ama ka trebel panda buti ko temelno siklojbe koleja ka ovel polokeste te svatina thaj te siklova akaja napredno tehnologija.“
         

         ---

         3. Sar tu em tiri buti pomožinena e romane zaednica ?

         📌“ I romani zaednica soočimi so bezrezervno karanluko keda kerelape lafi bašo informiribe baši lengere sako diveskere političko-socijalno thaj ekonomsko pučiba.
         Amen sar online romano portali daja sa amender preku informacije so kedaja len, publicirinaja e publikake bizo cenzura, sebepi so na sijem naklonime ki individua, romani organizacija jali romani političko partija.
         Akala aspektija si but važno ko steknibe I doverba ko transpertno thaj objektivno informiribe kola so razlikujnenape taro manipulativno thaj propagandističko informiribe kola so avena taro nesave nalogodavačija.
         Znači amari buti tali te prava lengoro horizonti taro rasuduvanje te bi korkori ola anane plo korkorutno stavi thaj te pendžaren soj I propaganda a soj o čačipe.

         

         

         4. Dali planirinea ko tiro biznis te vklučine digitalizacija, jali pak te kere nesavi tri lično digitalno alatka??
         
         📌“ Amen na sijem ko biznis e portaleja, no o benefitija tari I nevi tehnologija si but bare, sar soj I avtomatizacija, skladiribe podatokija, posigjarutni efikasnost ko operacije, video konferencije kolaja koristinaja basi intervju online.”

         ---

         5. So mislinea baši biznis romani zaednica, thaj isijamen li dovolno broj taro legalna biznisija so šhaj te oven konkurentna ko pazari?

         📌“ Iskreno mande nanema informacije baši biznis romani zaednica. No pakjava kaj sigurno deka avdive ako na koristineja mobilno telefoni, ako na koristineja internet jali javera moderno tehnološko alatke,avdive teško te vodine nitu biznis prodavači ko pazari.”

         ---

         6. Taro tiro apekti kobor i romani zaednica đanela thaj koristinela o tehnologije?

         📌“Avdive ko akava pole našti keraja diferencija maškar I romani zaednica em o javera. I tehnologija na priznajnela diskriminacija, rasizam, sekaske tali dostupno vo zavisnost so koristinelape tari nevi tehnologija. Taka da mora te vakerav taro miro soznanije deka akate sijem ravno pravno javerencar, sem normalno taro profesionalcija kola so profesionalno bavinenape so informatika sar tu em javera.”

         ---

         7. So mislinea bašo portali Romani IT, thaj dali falinela nešto so šaj kerelape thaj podobrinelape baši Romani zaednica?

         📌“ Mo mislibe si pozitivno em mora te cestitinav baši jek asavki ideja koja so najverojatno ka barakerel o nivo ko pendžaribe moderno tehnologija, koja so sako dive iklola nešto nevo savo so obično neiformirimo dizutno na džanela so sar šaj upotrebinelale ko sa o sfere taro avdisutno moderno vreme, na samo baši o biznis nego vi agjar baši edukacija pomoš ki škola thaj but javera potrebnikane sakodiveskiri buti.
         Avdive sa si promenimo, ki banka , ki prodavnica,ko transport… namesto tli bankarsko karta šaj upotrebineja tlo telefoni. Avdive sa pobut upotrebinenape elektronska pošta, namesto standardno pismija. Potrebna formularija baši odredena rodiba ko institucije ko firme jali javera sa tale avdive dematrijalizirime prekal o internet thaj javera bukja. Akava počinela thaj na široko počmingjape te upotrebinelpe ki Evropa. Odoleske verujnava kaj o nevipe ko IT thaj I edukacija ko akava domeni prekal o Romano IT ka formirinel I zqednica baši prestojna tehnološka potrebe kola so ka aven thaj ki Makedonija. Iako sar so vakergum I romani zaednica isila poznavanje sar sarine, numa ka trebel tari baza te uklelpe ko pouče faze, a odoleja thaj I edukacija e romane zaednicakoro ko akava pole.